Prva asociacija ob besedi POGUM je največkrat odsotnost strahu, da si upaš nekaj storiti. Ta teorija po navadi izhaja iz otroških dni. Kdo pa se ni s prijatelji izzival, kaj si kdo upa? Kdo je bolj pogumen? Kdo se ničesar ne boji?
Verjetno te je ta uvod popeljal po spominu v otroške dni, morda ti je narisal nasmeh na obraz, ob misli, kaj vse si »ušpičil« kot otrok.
Pa je pogum res le odsotnost strahu? Je ta teorija pravilna? Ne. Pogum ni odsotnost strahu, ampak je zmožnost, da se s strahom soočiš. Ni mnenje, ampak je misel. Ni vedenje, ampak je dejanje.
V osnovi pa je ta pojem sestavljen iz 5 sestavin.
Prva sestavina je KULTURA STRAHU. Kot že samo ime pove, je to strah, ki izvira iz kulture in družbe. Gre se za, velikokrat nesmiselne, strahove. Kaj bodo rekli, če ne bom študiral/-a? Kaj bodo drugi rekli, če bom pri 35 še vedno sam-/a, brez partnerja in družine? Kaj bodo rekli, če se bom družil/-a z istospolno usmerjeno osebo? Kaj bodo rekli, če nekdo v moji družini naredi samomor? Pogosto se samocenzuriramo, ker nas je strah, kako se bo odzvala družba. Pogum je, da narediš tisto, kar želiš na družbeno primeren način, brez ozira na pričakovanja drugih.
Druga sestavina je DOMIŠLJIJA. Strah je blokada kompetenc, kar pa povzroča razne črne scenarije, ki si jih naredimo v glavi. Ko vsak spomin porodi čustvo (v nedeljo se počutimo nelagodno, ker je naslednji dan ponedeljek), to porodi misel (joj spet bo kaos, zmeda), ki pa porodi dejanje v prihodnosti (v ponedeljek je res kaos in zmeda). Več dni teh čustev je razpoloženje, več mesecev je temperament, več let pa predstavlja osebnost.
Tretja sestavina je FOKUS. Fokus je edina možnost, da se zbrihtaš, osredotočiš na svoje cilje in dobiš pogum.
Četrta sestavina je OBUP. Ta ti da nalet energije. Če se osredotočiš na pozitivna čustva, te adrenalin vodi v pogum. Če se osredotočiš na negativna čustva, si s tem zmanjšaš možnosti za doseg zadanih ciljev. Izbira je tvoja.
In še zadnja, peta sestavina poguma pa je KOLEKTIVNI POGUM. Več družbene podpore, več poguma. Konec koncev je človek socialno bitje. Vsak kdaj pozabi leteti, za to so tu prijatelji, da nas dvignejo v težkih situacijah in nam pokažejo sonce.
Strah je včasih lahko tudi zdrav ter potreben za varnost in preživetje, saj če se nihče ne bi ničesar bal, bi bilo verjetno veliko več nesreč.
Velik pomen pa ima tu tudi t. i. »trojni S« – samopodoba, samospoštovanje, predvsem pa samozavest, ki pa jo dobiš s prakso. Vsi smo se že kdaj srečali s tremo. In ravno ta je največji blokator možganov. V manjši meri je trema zdrava, saj nam sproža adrenalin, ki pa nam poveča samozavest in željo po uspehu.
Vsekakor ne pozabi, nič se ne zgodi čez noč, za vse ta potrebna čas in delo. VAJA DELA MOJSTRA!
