+386 51 893 060

Stres v šoli?

Stres je stalnica v našem življenju. Nanj gledamo kot nekaj na česar nimamo vpliva. Vendar ni vedno tako. Čeprav se počutimo nemočni in ujeti, nezadovoljni, nesrečni in nesvobodni v situacijah, ki nas izčrpavajo, lahko stresu podležemo ali pa zberemo pogum in se spopademo z njim. Vsekakor je odločitev stvar posameznika – lahko smo žrtve življenja lahko pa soustvarjalci.

Večkrat slišimo, da je stres značilen le za odrasle, a žal je današnji način življenja otrok in mladostnikov čedalje bolj podoben stresnemu načinu življenja odraslih. Obremenjenost izvira iz lastnih in okoliških pričakovanj, iz nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno, ki je tudi družbeno spodbujena in ustvarjena.

1-school_gets_harder

Stresnost neke situacije ni za vse ljudi enaka, ampak jo določajo posameznikova osebnost, starost, njegove izkušnje, vrednote, prepričanja, okoliščine v katerih se pojavi, ter širše in ožje okolje v katerem živi oseba. Pomembna je tudi življenjska in miselna naravnanost posameznika, trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Tako bo določen dogodek za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju.

Če stresor doživljamo negativno in ogrožajoče to vodi v različne težave in bolezni – slaba samopodoba, pomanjkanje energije, razdražljivost, izogibanje, nekomunikativnost, nihanje razpoloženja, slabši učni uspeh, lahko pa vodi tudi v depresijo ali anksioznost.

Stresne situacije, ki se največkrat pojavljajo v šoli so: prvi šolski dan, spraševanje in preizkusi znanja, ponavljajoče se slabe ocene, govorne vaje, nastopi, duševno ali telesno nasilje vrstnikov, konfliktni odnosi z učitelji, stalno spreminjaje učnih načrtov itd. Znaki, ki pa kažejo na stres so: negativne misli, potrtost, strah, jeza, občutljivost, nezaupanje, pomanjkanje volje, neorganiziranost, živčnost, pozabljivost, izguba teka, potne dlani, glavobol, izpuščaji, slabost, nespečnost itd. Za učenca, ki je pod stresom je značilna tudi zmanjšana koncentracija, matematične napake, zamegljene prestave, okrnjena domišljija ter slaba samopodoba.

Poznamo dve vrsti stresa – največkrat omenjeni negativni, poleg tega pa zelo dobrodošel pozitivni. Stresna situacija nas pripravi na delovanje. Je nujno sredstvo, da se pripravimo na nevarnost. Zato govorimo o pozitivnem stresu. Negativni pa je stres, ki traja dolgo časa, se ponavlja in mu ne sledi sprostitvena reakcija.

Obvladovanje stresa pomeni, da znamo živeti uravnoteženo, da uspešno rešujemo svoje težave, dobro načrtujemo svoj čas, se znamo sprostiti, umiriti, smo pozitivno naravnani in zadovoljni.

Različne metode spopadanja s stresom pa bomo spoznali v okviru delavnice 10 ključnih stvari – Stres v šoli.

Klara Galičič
Povzeto po: »Ko učenca strese stres«, dr. Helena Jeriček

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja